Konec 19. stoletja so šarenko, kalifornijsko postrv, prinesli tudi v naše vode. Danes je šarenka splošno razširjena vsta v Evropi in tudi pri nas. Značilost za šarenke je, da lahko živijo tudi v bolj umazani in topli vodi. V dolžino zraste tudi do 60 cm. Oblika glave in trupa nekoliko spominjata na potočno postrv. Barva telesa se do neke mere prilagaja okolju in je lahko temnejša ali pa zelo svetla. Hrbet je temnejši, sivo do rjavo zelenkast, boki svetlejši, terebuh pa svetlo siv do belkast. Vzdolž pobočnice poteka od glave do repa rdeča proga, ki postane ob drsti izrazitejša. Po vsem trupu in plavutih ima černe pege.
Spolno dozori v drugem do tretjem letu starosti. V naravi se drsti od februarja do aprila, v ribogojnicah pa že v decembru ali celo prej. Samica odloži 1600 – 2000 iker na kilogram telesne teže.
Prehranjuje se tako kot ostale postrvi, z vodnimi nevretenčarji, žuželkami, ki letajo na vodo in z večjimi ali manjšimi ribami. Pri nas naseljuje iste vode kot potočna postrv. Za populacijo skrbimo ribiči, saj jo vlagamo v ribolovne vode. Zaradi hitre rasti jo gojijo v ribogojnicah širom Slovenije. Za športni ribolov je primerna zalasti zato, ker je požrešna in prijema ob vsakem delu dneva, ni izbirčna za vabo in zapeta nudi močan odpor.
