Količina ujetih rib se je v prvem desetletju po letu 1947 postopno povečevala in dosegala že 700 do 900 kg letno. Vendar so leta 1957 nalovili samo 428 kg rib, ker so želeli dati vodam več, kot so iz njih vzeli. To kaže na tedanje smotrno in dolgoročno gospodarjenje, ki so ga večinoma uresničevali tudi pozneje. Ribiško etiko so spoštovali, razen redkih izjem.
Leta 1955 je bila večina članov disciplinirana, društvo je sodišču prijavilo le dva krivolovca. Leta 1956 so zaradi nediscipline pri odlovu enega člana izključili, dva pa kaznovali z opominom. To je očitno zaleglo, saj naslednje leto kršitev pravil ni bilo. V obdobju od 1957 do 1976 se je letni ulov rib gibal od 1.000 kg do 1.900 kg. Statistika športnega odlova je na primer za leto 1961 zabeležila naslednje podatke: 3.290 postrvi v teži 1.002 kg in vrednosti 701.400 din, 1.360 lipanov v teži 420 kg in vrednosti 294.000 din ter 30 klenov v teži 20 kg in vrednosti 4.000 din.
Skupno so torej idrijski ribiči leta 1961 odlovili 5.510 rib v teži 1.702 kg in vrednosti 1.181.400 dinarjev. Povprečni odlov na člana je bil 41 postrvi in 17 lipanov. Inozemski in domači gostje so leta 1961 že odlovili 830 rib v skupni teži 260 kg in vrednosti 182.000 din. Da bi povečali možnosti odlova, so v gospodarskem načrtu za leto 1962 predvideli čiščenja voda v Majnšku, kjer je bilo potrebno vložiti nov zarod. Cenik je bil leta 1962 naslednji: stari člani 5.500 din, novi člani 6.000 din, samo ribolovnica za člane drugih družin 4.000 din, enodnevna dovolilnica za člane 400 din in za inozemske goste 1.800 dinarjev.
Navedeni podatki kažejo, da je postajal pomemben tudi turistični ribolov, ki se je iz leta v leto povečeval. Prve turiste so na Idrijskem zabeležili leta 1959, ko je bilo prodanih komaj sedem začetnih dnevnih ribolovnic. Po desetletju, leta 1968, pa so turisti izkoristili že 245 lovnih dni. Športni ribolov je sčasoma postal ena izmed najbolj priljubljenih oblik turizma. Idrijski razgledi so leta 1960 (št. 1) poročali: “Ob naših vodah se je dvignilo število gostov. Prišli so posebno iz bližnje Italije. Bili so zelo zadovoljni, ker noben resen ribič ni odšel praznih rok. Letos jih pričakujejo še več, zato se trudijo, da bo za naslednjo sezono vse pripravljeno. Zelo verjetno je tudi, da se bodo odločili za povečanje zunanjih bazenov, kar bi imelo za posledico boljšo oskrbo z ribami tudi v prehrani prebivalstva.” V isti reviji je bilo leta 1962 (št. 1) zabeleženo: “Delo naše ribiške družine zasluži vso pohvalo tudi zato, ker je ena redkih organizacij, ki je pravilno razumela tudi problem našega tujskega prometa ter je postala eden glavnih činiteljev za domače in inozemske goste.” Kronist Srečko Logar pa je bil tudi kritičen: “Žal pa je disciplinsko razsodišče moralo kaznovati kar 7 članov z denarnimi kaznimi, enega pa so morali celo izključiti, kar nam jasno kaže, da imamo še precej ljudi, ki iščejo v ribištvu materialno korist. Kaznovanih je bilo tudi 5 nečlanov in 2 inozemska ribiča.”
Poglejmo nekaj številk iz naslednjega desetletja. Leta 1965 je bilo izdanih precej turističnih ribolovnic tujcem: 3 Angležem, 9 Avstrijcem, 4 Belgijcem, 8 Francozom, 16 Nemcem in 98 Italijanom. Tuji ribiči so koristili skupno 225 ribolovnih dni. Leta 1969 so člani Ribiške družine Idrija odlovili 3.115 potočnih postrvi, 130 šarenk, 693 lipanov in 4 klene v skupni teži 1.231 kg. Ulov domačinov je leta 1974 znašal 4.157 potočnih postrvi, 148 šarenk in 563 lipanov ter je narastel na 1.517 kg skupne teže. V ribolovnem turizmu so domači gostje izrabili 121 lovnih dni, tuji pa 87. Po letu 1976 se je odlov rib naglo povzpel nad 2.000 kg na leto. Leta 1978, ko je družina razpolagala z 80 km ribolovnih voda na površini 60 ha, so uplenili že 9.249 rib v skupni teži nad 3.000 kg. Sledil je nadaljnji dvig izplena, ki je leta 1979 znašal 3.975 kg rib, leta 1982 pa celo rekordnih 5.653 kg rib. Nato se je ulov naslednje leto racionalno zmanjšal, saj je bila v ribiški družini prisotna zavest, da bi s pretiranim odlovom preveč osiromašili naše vode. Leta 1982 je bilo namreč izkoriščenih kar 7961 lovnih dni in ulovljenih 16.333 rib, kar je bilo mnogo več kot v prejšnjih letih. Ribolovna sezona, ki se je kot ponavadi začela s 1. aprilom, je tisto leto privabila na obrežja tudi mnogo turistov; domačim so prodali 635 ribolovnic, tujim pa celo 756.
V letih 1981 – 1985, ko so imeli naši ribiči na voljo blizu 60 ha koristnih vodnih površin, je bilo na leto povprečno realiziranih: v A revirju 500 ribolovnih dni, v B revirju nad 5300 ribolovnih dni, v Kanomljici 270 ribolovnih dni, v Belci 75 ribolovnih dni in v Cerknici 187 ribolovnih dni. Na letni skupščini so leta 1983 ugotovili, da je možno športno odloviti povprečno največ 300 rib na hektar. Tako je zbirnik športnega ulova rib v vseh vodah okoliša leta 1984 izkazal 19.238 rib v skupni teži skoraj 6200 kg.
Pregled športnega ulova v letih 1987 – 1990 je pokazal naslednje dosežke. Leta 1987 so nalovili 10.855 postrvi, 4.536 šarenk in 1.069 lipanov, skupno torej 16.460 rib. Prodali so 848 ribolovnic, od tega 589 tujim, ostale pa domačim gostom. Leta 1988 so ujeli kar 14.614 postrvi, 5.211 šarenk in le 304 lipane, skupaj 20.125 rib v skupni teži 6.566 kg. Leta 1989 so uplenili 12.822 postrvi, kar 8.116 šarenk in 388 lipanov, kar je naneslo celo 21.326 rib v rekordni teži 7.812 kg.
Prodanih je bilo 1521 (!) dovolilnic, od tega približno tri četrtine tujcem. To je bilo v primerjavi z drugimi ribolovnimi porečji Slovenije daleč največ. Dnevne ribolovne karte so za domače goste veljale 5 tisočakov, za tuje pa 60 nemških mark. Leta 1990 so ulovili 10.713 postrvi, 8.754 šarenk in kar 1.022 lipanov, skupno 20.485 rib s težo 6866 kg.
Še nekaj podatkov za obdobje od 1991 do 1995. Člani ribiške družine so imeli na voljo 42 ribolovnih dni v letu, z dovoljenim dnevnim plenom 3 salmonide. Članom mladinske sekcije je pripadalo enako število dni s po 1 salmonidom. Za domače in tuje turiste je bilo na razpolago skupno 3300 lovnih dni. Dnevne ribolovne dovolilnice so leta 1992 veljale tujce po 70 DEM. Tega leta so domači in gostujoči ribiči uplenili skupaj 10.500 potočnih postrvi, 7.800 šarenk in 600 lipanov.
Sezona leta 1993 se je začela nadvse obetavno. Že prvi ribiški vikend ob Idrijci v začetku aprila je bil množičen. Samo italijanskim ribičem so na primer prodali kar sto dovolilnic.
Statistika ulova rib 1975 – 1996
Primorske novice so mesec dni prej (5.III.) poročale: “Da bi prispevali k izboljšanju razmer v Idrijci, so se ribiči odločili za strog ribolovni režim. Čeprav so prihodki od prodanih ribolovnic zanje izjemno pomembni, so se odločili, da bo cena dnevne ribolovnice za domače goste (3.000 tolarjev) prav tolikšna, kot na sosednji, lepši in bolj čisti Soči. Tudi tujim gostom ne nameravajo nižati cen, niti podaljševati ribolovne sezone. Pač pa bodo na predlog nekaterih med njimi razmislili o oblikovanju ribolovnega rezervata, kjer bi lahko lovili skozi celo leto.”
Leta 1994 so idrijski ribiči prodali tujim turistom 1412 ribolovnic, ribičem iz Slovenije pa 290. Za prodane dovolilnice so iztržili okroglo 7 milijonov tolarjev. Zanimivo bi bilo seveda ugotavljati, koliko denarja so omenjeni turisti odšteli našim gostincem, trgovcem, bencinskim črpalkam ter nasploh vsem storitvam in uslugam, ki so se jih posluževali. V tej luči je postal ribolov dejavnost, ki ugodno vpliva na gospodarski in splošni razvoj našega okolja.
Poslovno leto 1995 je bilo začrtano takole: iztržek od turistov okrog 7,5 milijonov tolarjev, članarine in vpisnine okrog 4,5 milijonov tolarjev, odškodnine in prodaja rib okrog 2 milijona tolarjev, skupna realizacija torej dobrih 14 milijonov prihodkov; 4 milijone se nameni dokončanju objektov v Kanomlji. Tam se bo leta 1997 slovesno praznovalo 50-letnico delovanja idrijske ribiške družine.
Največja novost v ponudbi ribolovnega turizma leta 1995 je bilo odprtje tako imenovanega A revirja na območju Rak oziroma na Idrijci od Kavčičevega jezu navzgor za gostujoče ribiče. Poskus je bil omejen na ponudbo manjšega števila dovolilnic. Le-te so gostujoče ribiče stale 120 DEM, pri čemer je 40 DEM stalo obvezno spremstvo domačega ribiškega vodnika. Sicer pa so gostje, med katerimi je bilo dve tretjini tujcev, kupovali dovolilnice za ribolov na idrijskih vodah po standardni ceni – 3.000 tolarjev za domače in 70 DEM za tuje turiste. Poudariti je treba, da je bil ribolovni turizem v zadnjem desetletju nenadomestljivi vir tistih dohodkov, ki so omogočali izgradnjo sodobnih ribogojniških objektov v Kanomlji.